Ortodontija

Ortodontija je specijalistična veja dentalne medicine, ki se ukvarja s rastom in razvojem čeljusti in zob ter z diagnosticiranjem in terapijo nepravilnosti v položaju zob, zobnih vrst ter prevencijom nepravilnosti. Ortodontski tretma se začenja v cilju doseganja harmonije, funkcije in estetike žvečnega sistema. Terapija uporablja mobilne in/ali fiksne naprave ter individualni pristop vsakem pacientu, v cilju doseganja optimalne funkcije in estetike žvečnega sistema in optimalne fiziognomije obraza. 
Sodobna ortodontija ni omejena s starostjo - ravno nasprotno, ortodontsko zdravljenje odraslih pacienatov je danes je zaželjeno, ker se na ta način dopolnjuje osnovno dentalno medicinsko zdravljenje in dosežejo maksimalni estetski in funkcionalni rezultati v celoti. Ta način ortodontskega zdravljenja imenujemo „evergreen“. Pogosto je omejeno na del zobnega loka in zdravljenje poteka v krajšem obdobju. Zdravljenje, ki ima za cilj pripeljati cel zobni lok oziroma oba loka, v željeno estetsko in funkcionalno stanje zahteva kompletno fiksno napravo ter traja več kot šest mesecev, se smatra za popolno ortodontsko zdravljenje. Sodobna ortodontija je danes pogosto ozko povezana z ostalimi specijalističnimi vejami dentalne medicine:parodontologijo, čeljustno kirurgijo, implantologijo, pedodoncijo, endodoncijo in protetiko. Tako se v pravilno zobno vrsto lahko pripeljejo zobi, ki so vrasli in ostali „zaklenjeni“ v čeljusti ter brez majhne oralno-kirurške intervencije in ortodontskega aparata ne bi nikoli zrasli. Taki zobi so najpogosteje podočniki in kočniki. Poseban poudarek je na interakciji ortodontske in implantološke terapije. Zelo pogosto se pojavi potreba, da se z ortodontskim aparatom naredi mesto za manjkajoči zob, potem pa se na to mesto postavi dentalni implantat. S takim interdisciplinarnim pristopom pacijentu se, poleg ortodontskega izravnavanja obstoječih zob, nadomesti tudi manjkajoči zob ali več njih s postavljanjem dentalnih implantatov. Kot rezultat imamo kompletne zobne vrste s popolno estetiko in odličnim zagrizom. Z uporabo ortodontskih znanj je možno ohraniti in razviti žvečni sistem s spremljanjem rasta in razvoja pri otrocih in adolescentih, s pregledi enkrat na leto, pri odraslih pa doseči optimalno okluzijo in estetiko zob ter polepšati nasmeh.

Terapija z mobilnimi in fiksnimi napravami

Terapija se pri otrocih pogosto začne z nošenjem mobilnih ortodontskih naprav, najpogosteje v obdobjue mešane denticije (9-12 godina). Razlogi so različni: ozke čeljusti, sprednji zobje potegnjeni naprej (povzročeno s slabimi navadami npr. sesanje prsta, nepravilno požiranje). Taki defekti v rastu pripeljejo do deformiranja zobnih lokov ter slabe pozicije zgornje v odnosu na spodnjo čeljust, itd. Cilj terapije z mobilnimi napravami je maksimalno korigirati obstoječo situacijo v periodu razvoja čeljusti in odvaditi otroka obstoječih slabih navad ter tako usmeriti rast in razvoj v željeni smeri. Mobilni aparati: izdelujejo se v paru za vsako čeljust posebej in, kako sam naziv govori, niso fiksirani v ustih, ampak se nosijo maksimalno med dnevom in celo noč. Zahtevajo istu higienu kot zobje; s ščetkico in zobno pasto operemo zobe, nato pa tudi aparat. Pravilo je; ČISTI APARAT GRE NA ČISTE ZOBE! Pri terapiji s fiksnim aparatom gre za bolj kompleksno ortodontsko konstrukcijo, koja se sestoji iz bracketov, prstenov ali obraznih tubic in lokov. Ti so fiksirani na sprednji ali zadnji površini zoba z adhezivno tehniko pa ne poškodujejo zobne sklenine. Fiksni ortodontski aparat se lahko postavi z uporabo kovinskih, ti. neestetskih, keramičnih ali estetskih in samolegirajočih bracketov. Pri samolegirajočih bracketih se ne uporabljajo se gumijaste ali žične vezilice kot pri kovinskih ali estetskih bracketih. (glej fotografije)

Estetski bracketi z gumijasto vezilico v barvi in kovinsko vezilico

Samolegirajoči bracketi

Odvisno od stopnje malokluzije in zahtev pacienta se planira ortodontska terapija s fiksnim aparatom. Povprečno trajanje terapije je okoli 1-1,5 let, a po aktivnem delu terapije sledi retencioni del, oziroma zadržavanje zob v obstoječem stanju s pomočjo retainera. V aktivnem delu terapije se kontrole izvajajo vsakih 6-8 tednov, v retencioni fazi pa vsaka 3-4 meseca. Pomembno je poudariti, da nošenje ortodontskega aparata, zlasti fiksnega, zahteva povečano oralno higieno. Ta vključuje pazljivo čiščenje okoli bracketov kako se hrana ne bi zadrževala in kako bi se preprečile kariozne bolezni zob. Priporoča se posebna ščetkica in zobna pasta. Retencijski aparat je mobilna ortodontska naprava, ki se nosi ponoći in ima nalogo ohraniti stanje, ki je bilo doseženo z nošenjem fiksnega aparata. Navadno je iz prosojnega materiala in je zaradi tega skoraj nevidna. Obstaja tudi fiksni način retencije. Ortodontska terapije ni boleča! Pacijent občuti nelagodje prvih 7-10 dni po postavljanju aparata, a manjše premikanje zob je normalno v času aktivnega dela terapije.